Zahvala vsem prijaznim voznikom Lpp

V petek zvečer sem v centru Ljubljane stala na pločniku in čakala na zeleno luč za pešce, ko je pripeljal avtobus, na katerega bi tudi lahko šla, glede na svoj cilj. Naslednja avtobusna postaja, na kateri bi se oba srečala, je bila veliko predaleč, da bi se v tistem trenutku lahko mirno sprehodila do nje. Gospod voznik Lpp-ja, ki se je ustavil ob rdeči luči, je očitno opazil mojo grimaso, ko sem pogledala številko njegovega vozila/megabusa, hkrati tudi moje živčno skeniranje okolice – “koliko je prometa, ljudi, je mogoče kak policist v bližini, ki bi mi lahko napisal kazen za nepravilno prečkanje ceste (ki je legit, itak), je v daljavi videti kolesarja, ki misli, da je na Tour de France” … Skeniram, ker ne ogrožam, okej! Svojo torbo sem potegnila z rame, jo zagrabila za ročaje, in ko se mi je prikazala zelena luč, sem se pognala v lahkoten, eleganten tek. (Let’s agree to disagree.) Ne ker bi si želela ujeti točno ta avtobus, ampak ej, dream biiiig, in če ne drugega…rekreacija!

lpp
(Foto: pixabay.com)

Avtobus me je, jasno, na poti prehitel. A med svojim trimčkanjem sem opazila, da na postaji stoji dlje kot je v navadi. Nisem domišljava, ne stoji zaradi mene. Čeprav ima zaprta vrata že kar ducat sekund. Ko sem končno prispela do avtobusne postaje in potegnila mesečko iz torbe, mi je MODEEEL odprl vrata in se nasmejal. Počakal me je! (In ne, ni bila tista večerna/jutranja ura, ko busi stojijo in čakajo na uro odhoda.)

Vsa zadihana sem se pofočkala, se mu zahvalila in posedena poskušala umiriti srčni utrip in globoko dihanje. (Wtf, I need more cardio. Mogoče.)

Izstopila sem že naslednjo postajo in mu hvaležna pomahala v slovo, ker sem lovila zadnje minute pred 21. uro. Kaj bi človek brez žemljic, sira in jajčk naslednje jutro (I’m no vegan) … In brez zasluženega kozarca vina v petek zvečer. Če smo že iskreni.

Gospod voznik je najbrž vedel. :) Prepoznal je posameznika, ki si je želel nečesa, je moral nekam, in on mu je to omogočil. Male stvari. Bedarija, bi rekla večina. Ampak jaz se ne bi strinjala s tem. Malenkosti so tiste, ki naredijo življenje veliko.

Še enkrat hvala vsem, ki ste človeški, kjerkoli, kadarkoli. Tudi #LPP na naši poti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>