Česa ne smeš početi, ko iščeš službo

Iskanje službe je, upam trditi, ena bolj stresnih stvari v življenju, ki zna pošteno zjebati kar nekaj odnosov. Sploh danes, ko moraš imeti izviren, kreativen, vizualno privlačen cv, in za vsako službo boga izkušenj z zelo specifičnega področja, hkrati je fino, če znaš še vse ostalo (?kajeto?!), se moraš ob pošiljanju prošenj prodati na pravi način za vsakega potencialnega delodajalca posebej, in če prideš do razgovora … uuuu, the thrill!!!

Prideš na razgovor pripravljen, ali pa ne, ker včasih to ne igra nikakršne vloge, in spet se moraš znati prodati. Ti si vse v superlativih! Slabih lastnosti nimaš in točno veš, kaj bi rad in kaj zahtevaš od življenja/službe – ker to je eno in isto. Kje se vidiš čez pet let? Napleti zgodbico, ki vključuje vodilne položaje, za katere niti ne veš, kaj se dela (ampak da navdušiš ljudi, ki mislijo, da si nekaj, potrebuješ naziv!), navrzi še par materialnih stvari, ki jih imaš ali pa jih misliš imeti in ki igrajo ključno vlogo pri tvoji vlogi bodočega voditelja česar koli že.

Zanemarimo dejstvo, da večina išče samo navadne delavce/marionete, ki bodo garale za minimalca, in da ni variante, da napreduješ, ker tisti, ki imajo svoje stolčke, se jih držijo kot Tom Cruise letala ob vzletu (pripet na vseh koncih, jasno), ko se je šel kaskaderja v zadnji poluspešnici Misije nemogoče.

Dolgovezim? Ne bom več. Torej, česa ne početi, ko iščeš službo?

Ne pogovarjaj se … o tovrstnih tegobah s familijo. Ali pa z know-it-all prijatelji. Morda tudi s partnerjem, če je kreten.

Če oseba danes nima cv-ja (ja, veliko vas je takih!!!), ima službo za nedoločen čas že vrsto let, ali pa je stara komaj 20 in dela prek študenca, nima pravice bistrit glede tega, kako in kaj. Modrovanja o tem, kako je in kaj bi moral narediti, ti od oseb, ki se s tem nikoli niso in se morda tudi nikoli ne bodo soočile s tem, ni treba poslušati. Pi-faking-ka.

Prek družbenih omrežij težit znancem, kvazi prijateljem, bivšim ljubimcem, ki bi ti morda lahko nekje zrihtali službo, ali pa vsaj posredovali kako uporabno informacijo.

Večina njih si bo domišljala, da “se vračaš nazaj k njim”, je “končno napočil čas za vaju”, ali pa da si revež, ki prosi za milost in je to njihova priložnost – končno – za vzvišen, zaničevalen in pokroviteljski odnos, ker it just so happens, da imajo v tem trenutku sami čudovito službo, ki jim jo lahko zavida prav vsak.

Razmišljat, da si ničvreden in da tej družbi nimaš kej ponudit. (Tako razmišljanje vodi v depresijo, tako da samo nehaj!)

Če te nek delodajalec, ali več njih, ne vzame v službo, ne pomeni, da si ničvreden. Pomeni, da v tem trenutku nisi bil najbolj primeren kandidat v njihovih očeh. Ali pa da nisi dovolj suženjski tip. Da nimaš študentske napotnice nekega znanca, ali pa svojega sp-ja, s katerim životariš za to državo. Ne potrebuješ tega. Na dolgi rok se to izkaže za čist okej. Potem dobiš službo ali projekt, ki te je zares vreden. Lekcija iz potrpežljivosti.

Ne spuščaj se v herbalajf in temu podobne sheme.

Bi se res rad zameril vsem svojim?

Ne odpiraj s.p.-ja samo zato, ker bi rad delal in/ali te delodajalec sili v to.

Če dobrostoječe podjetje potrebuje dodatno delovno silo, naj najde način, da te zaposli. Vsaj za polovični delovni čas. Če boš že “njihov” in bodo manipulirali s tvojim časom in življenjem, naj te jebeno zaposlijo. Ni na tebi, da odpreš s.p., delaš za njih full time, se oni izognejo odgovornosti zate, te lahko odpustijo kadar koli, ti moraš voditi svoje računovodstvo oz. plačevati za računovodski servis, itd. Če za nekoga delaš full time in to ni projektno delo, nisi zares samostojni podjetnik, ampak stranka, jebena z vseh strani. Just DON’T DO IT.

Outtake: včasih traja in nič ni narobe s tem. Sprocesiraj, kakor veš in znaš, ne da bi s tem škodil drugim. (“Škodil” boš družini in prijateljem s pritoževanjem. Ampak ej, zakaj pa jih imamo, cenejši so kot psihiatri, am I right?!) Ampak imej potrpljenje, tega nam namreč danes vsem kronično primanjkuje. Vsi bi vse takoj. Treba je počakat. Ker dobre stvari pridejo, ko smo pripravljeni na njih, ko jih znamo cenit. Če ne drugega, si lahko vsaj lažemo, da je tako, knede?!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>